Strokovno srečanje GBC: Sanacija plesni in pravilna izvedba ključnih detajlov na fasadah

Petek, 18. december 2020,  on-line strokovno srečanje

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija je sredi minulega decembra v sodelovanju z Zbornico za poslovanje z nepremičninami organiziralo še zadnje strokovno srečanje, tokrat na temo kakovostnega bivanja v večstanovanjskih zgradbah. Spletnega seminarja, pri katerem smo  sodelovali, se je udeležilo 110 arhitektov, projektantov in upravnikov večstanovanjskih stavb, uvodoma pa jih je kot častni gost nagovoril Robert Rožac, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor. Vodja JUB Akademije dr. Iztok Kamenski je predstavil projekt prenove športne dvorane, v kateri je bilo potrebno zaradi visoke vlage in neprimerne temperature predhodno sanirati plesen, Aleš Kovač pa se je osredotočil na izvedbo nekaterih ključnih detajlov na fasadnih površinah, ki lahko vplivajo na estetiko in funkcionalnost večstanovanjskih objektov.

Prenova ene od športnih dvoran v Mariboru je potekala po fazah v mesecu novembru. V objektu se je zaradi neprimernega načina prezračevanja ter visoke vlage pojavila plesen. Ta običajno nastane na površinah, ki so slabo toplotno izolirane oziroma na mestih toplotnih mostov - pri oknih ali na stikih v kotnih delih prostora, ter v prostorih, kjer ni zadostnega prezračevanja ali pa je v prostoru slabo izvedena hidroizolacija. Postopek sanacije se je najprej začel z odvzemom dveh vzorcev plesni, ki so ju predali v analizo v JUB-ov laboratorij.

Sledila je diagnostika oziroma pregled stanja notranjih zidnih in stropnih površin, okuženih s plesnijo. Tako so izmerili temperaturo in relativno vlago, na zidovih pa potem naredili še test oprijema starih slojev, torej starih kitov in barvnih nanosov. Kritične stenske in stopne površine je bilo zaradi okužbe s plesnijo, ki zelo negativno vpliva na dihala, najprej potrebno dobro oprati in obrisati z mokro krpo, namočeno v vodo z detergentom, zatem pa jih še dezinficirati. Po vsaki fazi dela je bilo potrebno počakati, da se površine dodobra osušijo. Za dezinfekcijo plesni so na okužene in že osušene površine razpršili specialni namaz ALGICIDE plus, potem pa, ko so bile površine popolnoma suhe, nadaljevali z barvanjem s pralno barvo JUPOL Amikol, ki preprečuje rast plesni in razmnoževanje bakterij ter varuje zdravje tistih, ki prostore uporabljajo. Barvo je seveda mogoče nanašati ročno ali strojno, primerna pa je zlasti za uporabo v gostinskih obratih, obratih za proizvodnjo pijač in hrane, v kuhinjah, jedilnicah ter bolnišnicah.

Aleš Kovač je v svojem predavanju opozoril na izkušnje, ki jih imajo v JUB-u pri sanacijah večstanovanjskih objektov zaradi težav z zamakanjem oziroma zastajanjem vode v razpokah na fasadah. Ker te običajno nastajajo zaradi netesnosti v področju stikov, kot so okenske police, je prikazal vrsto praktičnih primerov, kako jih pravilno reševati. Nepravilno vgrajene okenske police predstavljajo toplotni most, pogosto so vgrajene tudi z neustreznim naklonom, kar namesto hitrega odtekanja povzroča zastajanje vode na površini. Že pri merjenju je potrebno upoštevati previs okenske police, pri njihovi vgradnji pa je zaradi temperaturnih razlik treba upoštevati tudi morebitna raztezanja, zato je priporočena tudi maksimalna dolžina polic (do 3 metre). Izvajalci uporabljajo različne načine montaže, vsaka vgradnja pa mora biti upoštevajoč različne uporabljene materiale strokovno in tehnično pravilno izvedena z vsemi ukrepi, da ne nastaja kondenz. Izvajalci morajo  upoštevati tudi vsa priporočila za ustrezno tesnjenje polic, izvedbo dilatiranja ter biti pazljivi pri debelinah nanosov poliuretanskih pen ali lepil za pritrjevanje polic, predvsem pa morajo biti faze izvedene v pravilnem vrstnem redu.