GBC Slovenija s koristnimi nasveti za projektante in upravnike večstanovanjskih stavb

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija gostilo projektante in upravnike večstanovanjskih stavb

Prvi petek v marcu je Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija v prostorih Tehnološko raziskovalnega centra v Dolu pri Ljubljani gostilo več kot 90 projektantov in upravnikov večstanovanjskih stavb iz vse Slovenije, ki so se udeležili strokovnega posveta z naslovom Izzivi celovite prenove večstanovanjskih objektov.

V imenu organizatorja GBC Slovenija je udeležence posveta najprej pozdravil predsednik UO združenja dr. Iztok Kamenski, v imenu Zbornice za poslovanje z nepremičninami (ZPN) kot soorganizatorja njen direktor Boštjan Udovič, v imenu gostitelja srečanja pa podpredsednik JUB-ove uprave Dragan Stajić. Predavanja so prispevali še predstavniki iz uglednih in trajnostno usmerjenih podjetij, kot je JUB, pa tudi arhitekturnih birojev, nevladnih organizacij ter slovenskega okoljskega Eko sklada. 

  

Dr. Iztok Kamenski je uvodoma pozdravil vse udeležence in  jim na kratko orisal vlogo Slovenskega združenja za trajnostno gradnjo - Green Building Council Slovenija, ki pri nas postaja osrednje združenje, ki bedi nad trajnostnimi vidiki gradnje ter si prizadeva za trajnostni razvoj in učinkovitejše upravljanje nepremičnin. To seveda vključuje celovito načrtovanje stavb, njihovo gradnjo in uporabo, s poudarkom na njihovi energijski učinkovitosti, zmanjšanju okoljskega vpliva stavb in zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida, ki ga ustvarjajo stavbe skozi svoj življenjski cikel. Področje gradbeništva z vidika trajnostnih meril  doživlja velike spremembe, zato je vloga GBC pri izmenjevanju znanj med strokovnjaki in pri izobraževanju deležnikov, med katerimi so tudi projektanti in upravniki večstanovanjskih stavb, izjemnega pomena.  

Dr. Iztok Kamenski je kot vodja JUB Akademije udeležencem predstavil tematiko vzdrževanja in sanacije fasadnih površin, pri tem pa opozoril zlasti na starejše večstanovanjske stavbe, zgrajene v 70-ih in 80-ih letih prejšnjega stoletja. Tiste fasadne površine, ki niso bile redno vzdrževane, so začele propadati in so pri kasnejši sanaciji pomenile bistveno višji strošek. Rešitev s podporo za sanacijo takih fasad je v slovenski prostor k sreči prinesel Eko sklad, slovenski okoljski javni sklad, ki pri nas deluje že 27 let in uporabnikom za okoljske naložbe namenja sredstva v obliki kreditov, za povečanje energetske učinkovitosti stavb pa jim podeljuje tudi subvencije.

V nadaljevanju se je dr. Kamenski osredotočil na JUBIZOL fasadne sisteme, ki uporabnikom nudijo od 15 do 60-letno garancijo. Toplotni ovoji JUBIZOL so namreč proizvedeni z materiali, s katerimi JUB jamči za njihovo uporabo na dolgi rok. Odlikuje jih visoka izolativnost in trdnost, saj morajo kljubovati številnim škodljivim vremenskim vplivom, od neurij in toče do vetra in vlage, pa tudi delovanju sonca in temperaturnim razlikam, mikroorganizmom, onesnaženju zraka in podobno.

Za varnost in dolgotrajnost objekta je zato nujno, da se fasade redno vzdržujejo, da se redno odpravljajo poškodbe in sanirajo tudi najmanjše razpoke, ki zaradi raztezkov in drugih vplivov iz okolja nastajajo na fasadnih ovojih. Upoštevati je potrebno tudi staranje materiala, ki zmanjšuje vodoodbojnost in toplotno prevodnost fasade. Ker počasi izgubljajo svojo moč, je nekatere fasade treba že po 15 letih osvežitveno barvati. Na nekaterih fasadah se začnejo zaključni sloji tudi luščiti, kar kaže še na nepravilno vgradnjo, drugod, kjer se je pojavilo navlaževanje objekta, pa se pojavljajo še alge in plesni, kar na površini fasade zahteva posebno fungicidno zaščito. 

  

V JUB-u smo upravnikom večstanovanjskih stavb na voljo z vrsto nasvetov, kako sanirati različne fasadne površine, če so poškodovane ali degradirane, in kako učinkovito vzdrževati kondicijo fasadnega sistema. S tem želimo uporabnikom pomagati ohraniti bolj zdravo življenjsko okolje, ter jim pomagati z nasveti, kako pravilno izvesti in uporabiti materiale za različne klimatske pogoje, ter pomagati odpraviti vzroke poškodb na fasadnih ovojih.

Umazanijo, mikrobiološke pojave ali kredanje na fasadi je mogoče sanirati s čiščenjem z vodo pod visokim tlakom, cvetenje fasade pa reševati z nanosi premazov in zatem z barvanjem z novo fasadno barvo. Mehanske poškodbe so zahtevnejše, saj je treba vgraditi ustrezne izolacijske materiale ali celovit sistem fasade z armirnimi sredstvi. Za vzdrževalno barvanje grobih in finih fasadnih površin manjših in večjih objektov, kjer se pojavljajo mikrorazpoke ali z algami in plesnimi okužene površine, bo primeren Revitalcolor, mikroarmirana in zelo vodoodbojna fasadna barva, primerna za barvanje fasadnih površin, kjer so vidne lasaste razpoke do 0,3 mm, ter disperzijsko barvo Jukol Takril za visokoobstojno zaščito vseh notranjih in zunanjih betonskih ter drugih s cementom vezanih površin.

Lahko jo uporabljamo tudi za protiprašno zaščito vseh vrst s cementom vezanih talnih površin v manj obremenjenih prostorih in za zaščito betona pred karbonatizacijo. Za izravnavo površin pri sanaciji vlažnih zidov starih hiš in objektov brez ustrezne hidroizolacije v JUB-u priporočamo uporabo podložnih sanirnih ometov JUBOSAN, ki preprečujejo neprijetno navzemanje soli.

  

O ključnih detajlih na fasadnih površinah ob uvedbi novih tehničnih smernic je na srečanju predaval  gradbeni inženir Aleš Kovač, strokovnjak iz družbe JUB, ki je s praktičnimi primeri prikazal, kako v JUB-u rešujemo probleme pri prenovah ali sanacijah fasadnih ovojev, s katerimi se soočajo projektanti ali upravniki večstanovanjskih stavb.

Opozoril je tudi na pozitivno vlogo Eko sklada ter na pomembnost upoštevanja požarnih elaboratov, ki pravzaprav predstavljajo strokovno mnenje, v katerem se za posamezen objekt valuira požarna varnost. V nadaljevanju je predstavil številne prednosti JUBIZOL sistemov, primernih za vgradnjo na večstanovanjske stavbe, ter opisal, kakšni naj bodo projektni pristopi za njihove toplotno-izolativne sisteme.

Opozoril je, kako v praksi pravilno izvajati meje med objekti, da bi projektanti dobro reševali sanacije, ter predstavil spremembe požarnih smernic glede oddaljenosti parkirišč in načrte za predvidene požarne bariere oziroma požarne sektorje, ki bodo glede na nosilnost konstrukcije ter uporabljene materiale preprečile morebitno širjenje požara na sosednje objekte. Opozoril je na izkušnje, ki jih imamo v JUB-u pri sanacijah večstanovanjskih objektov ter težavah, s katerimi se soočajo upravniki.

Omenil je 'kondenzatorje', ki nastanejo kot posledica nepravilne vgradnje fasadnih ovojev oziroma so posledica zastajanja vode v požarnih barierah ter razpokah fasad, kar preverjajo s termo kamero, ter na toplotne mostove in druge vzroke, ki jih morajo pri sanacijah upoštevati upravniki. Opozoril je še na veliko odgovornost tako projektantov kot investitorjev pri preplastitvi fasad starejših objektov, ki že imajo vgrajene protipožarne bariere.

Program JUB Home Painter vam olajša izbiro barv in tekstur na tipskih primerih.
Če želite, da barvno študijo za vaš objekt izdela arhitekt, pošljite naročilo. Cena barvne študije je 48,80 EUR. Ob nakupu kateregakoli JUBIZOL fasadnega sistema, vam priznamo popust v višini stroška izdelave barvne študije.
Kontakti JUB Design Studio: JUB Kemična industrija d.o.o.; Dol pri Ljubljani 28; 1262 Dol pri Ljubljani; T: +386 1 588 43 90, E: design-studio@jub.si