Trajnostna konferenca GBC Slovenija

26. septembra 2019 je potekala 4. trajnostna konferenca, namenjena strokovnjakom iz dejavnosti gradbeništva in urejanja prostora ter vsem, ki so upravljavsko, okoljsko in ekonomsko vpeti v trajnostno gradnjo. 

Konferenca je bila izvedena v sklopu svetovnega tedna trajnostne gradnje (World Green Building Week), njena osrednja tema pa so bili kazalniki trajnostne gradnje Level(s), katerih implementacija naj bi se v evropskem prostoru začela v drugi polovici prihodnjega leta, ter nujnega zmanjšanja okoljskega vpliva stavb skozi ves njihov življenjski cikel.

Danes obstaja ocena okoljskih vplivov le za 1 % stavb v Evropi, kar je občutno premalo, hkrati pa se  gradnji in uporabi zgradb pripisuje kar 40 % porabe vse razpoložljive energije ter približno 36 % izpustov CO₂, kar predstavlja veliko okoljsko obremenitev.

Trajnostno gradnjo bi morali vključiti v evropsko zakonodajo in sprejeti novo gradbeno direktivo, ki bi v naslednjih letih igrala ključno vlogo pri zmanjšanju okoljskih vplivov stavb v evropskem prostoru.

Med tujimi predavatelji so svoja spoznanja s 135 udeleženci delili predstavniki Evropske komisije, evropske mreže Svetovnega združenja zelene gradnje ERN WGBC, nemškega inštituta za trajnostno gradnjo DGNB, med domačimi pa predstavniki gostitelja Knauf Insulation, MOP, lokalne skupnosti Kočevje in družbe JUB, članice GBC Slovenija, ki ima bogate praktične izkušnje s trajnostno gradnjo.

''Smo inovativno in tehnološko napredno podjetje, načela trajnostnega razvoja in skrb za varovanje okolja smo odgovorno vključili v koncept razvoja podjetja že pred tremi desetletji,'' je poudaril  dr. Iztok Kamenski, predsednik GBC Slovenija in vodja JUB Akademije, v sklopu katere se letno na različnih strokovnih srečanjih, seminarjih in organiziranih delavnicah izobražuje več kot 8.000 udeležencev.

''Sodimo med tiste proizvajalce gradbenih materialov, ki so odgovoren odnos do okolja, racionalno rabo surovin in energije, izrabo obnovljivih energetskih virov in druga trajnostna načela vključili v vsa področja svojega delovanja. Zgradili smo čistilno napravo za čiščenje tehnoloških in komunalnih vod, da bi krajanom omogočili višjo kakovost bivanja ter pripomogli k trajnostnemu razvoju kraja, uspešni smo pri pridobivanju lastne električne energije ter njeni racionalnejši rabi, hkrati pa ustrezno skrbimo tudi za odpadke, ki nastajajo v naši proizvodnji. Zavezanost k trajnostnosti ter odgovornemu ravnanju z okoljem bo za JUB seveda obvezna usmeritev tudi v prihodnje.''

Danijel Lisičić, vodja aplikativnega razvoja v JUB-u, je v nadaljevanju z udeleženci delil izkušnje, ki jih imamo v podjetju s trajnostno gradnjo in tudi s certificiranjem gradbenih materialov, ki jih proizvajamo. Opozoril je, da pri načrtovanju fasad uporabniki oziroma investitorji v praksi pogosto pozabijo na trajnost vgrajenih materialov in presojo prepuščajo kar izvajalcem.

Zelena certifikacijska shema s svojimi izračuni predvideva vse možne vplive na okolje v določeni življenjski dobi posamezne komponente, ti podatki pa lahko investitorju izjemno koristijo. Za primer je navedel dilemo pri izboru svetlejšega ali temnejšega odtenka fasade, saj lahko pri slednjem poleti prihaja do hitrega pregrevanja ter počasnejšega hlajenja, kar lahko vpliva na rabo energije za hlajenje.

Poudaril je, da naj investitorji v praksi raje sodelujejo s tistimi ponudniki, ki jim lahko nudijo tudi ustrezno tehnično pomoč in izračune v objekt vgrajenih materialov z oceno vseh prihrankov.