Dan inovativnosti v JUB-u

Strokovnjaki raziskovalci predstavili 12 projektov, izbrali in nagradili smo najboljša dva iz različnih področij.

V JUB-u skladno s sprejeto strateško politiko podjetja uresničujemo zaveze, ki smo jih na področju razvoja potrdili v svojih poslovnih načrtih. Ti vključujejo tudi širitev in poglobljeno sodelovanje z raziskovalci z različnih strokovnih področij, ki delujejo v naših javnih raziskovalnih organizacijah (JRO).

Tak inovativen pristop na področju razvoja že koristijo nekatera napredna in v prihodnost usmerjena podjetja, k temu pa jih s svojimi zahtevami spodbujajo kupci, ki si želijo še boljših uporabniških izkušenj in nenehnih izboljšav gradbenih materialov.

Strokovnjake, ki na svojih znanstvenih področjih delujejo v okviru JRO-jev, smo preko razvojnega izziva Gradimo prihodnost z JUB-om k sodelovanju povabili že v letošnjem maju, prve rezultate pa že prinaša konferenca Pot do tržne inovacije, ki je 21. novembra potekala v prostorih Jubovega razvojnega oddelka v Dolu pri Ljubljani in na kateri je svoje rešitve predstavilo kar 12 slovenskih strokovnjakov.

''V JUB-u se zavedamo, da je razvoj gonilo napredka, in da je trajnejše in bolj poglobljeno sodelovanje s centri znanja za nas pomemben razvojni korak do kakovostnih inovacij in tržno zanimivih rešitev, ki bodo ustrezale najnovejšim zahtevam v gradbeništvu in jih nameravamo ponuditi našim uporabnikom,'' je poudaril izvršni direktor družbe mag. Željko Kovačevič.

''Kot podjetje želimo biti inovativni in se v zahtevnem konkurenčnem okolju poskušamo razlikovati od drugih ponudnikov. Pri razvoju novih izdelkov nameravamo ideje in rešitve prenesti v našo proizvodnjo, zato vrata za sodelovanje na široko odpiramo prav raziskovalcem ali ekipam visoko usposobljenih strokovnjakov, ki delujejo na različnih znanstvenih področjih.'' 

Da se gradbeništvo kot panoga nahaja na prelomni točki in da se v prihodnosti obetajo večje spremembe, zlasti v smeri digitalizacije, je udeležence uvodoma opozorila mag. Vojka Kos, direktorica strateškega trženja v Skupini JUB. K digitalizaciji je po letu 2016 veliko pripomogla prav uporaba BIM tehnologij, ki služijo kot odlično digitalno orodje pri zasnovi in projektiranju objektov ter njihovi umestitvi v prostor, pa tudi pri oblikovanju, gradnji in vzdrževanju objekta skozi njihov življenjski cikel.

''Javne raziskovalne organizacije so lahko vir zelo dobrih inovativnih, znanstvenih in tehnoloških idej, ki pa jih je treba smiselno pretvarjati v produkte, ki rešujejo težave našim potrošnikom,'' je poudarila in dodala: ''Z dizajn raziskavami poskušamo v JUB-u prepoznati neizrečene potrebe kupcev, na te pa najti odgovor tudi med znanstvenimi in tehnološkimi inovacijami.''

''V gradbeništvu bo velik porast uporabe pametnih materialov z velikim poudarkom na trajnostnosti in ugodju bivanja,'' meni direktorica razvoja v JUB-u dr. Asja Grafy. ''Prihodnost bo usmerjena v pametne, trajnostno usmerjene in energijsko učinkovite zgradbe, ki bodo za svoje delovanje uporabljale obnovljive vire.

Eksplozija kreativnosti in individualizacije se bo zato v tej dejavnosti v prihodnje nedvomno kazala v visoki stopnji inoviranja in rasti podjetij. V JUB-u razvijamo nove, pametne materiale, s katerimi bomo končnim in profesionalnim uporabnikom stavb poenostavili gradnjo ter izboljšali ugodje bivanja.

Dejstvo je, da preživimo v notranjih prostorih kar 90 odstotkov našega časa, zato želimo trgu ponuditi pametne premaze, ki bodo bistveno doprinesli h kakovosti bivanja. Njihova več-funkcionalnost se bo izražala tudi na fasadnih sistemih. Za izbiro izdelkov, ki jih želimo razvijati, so naši kriteriji jasni – raven tehnološke razvitosti (TRL), umestitev v našo strategijo, tržna zanimivost, funkcionalnos, varnost izdelka, enostavnost uporabe, hitrost izvedbe, trajnostnost, tehnološka izvedljivost, poraba energije in pa seveda donosnost.'' 

Na JUB-ovem Dnevu inovativnosti 2019 so s svojimi rešitvami sodelovali predstavniki raziskovalnih institucij, kot sta Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG) in Institut Jožef Stefan (IJS), pa tudi  raziskovalci iz Biotehniške fakultete, Fakultete za strojništvo ter Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. S svojima zanimivima predstavitvama sta dogodek sooblikovala še ugledna predavatelja iz Ekonomske fakultete in Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani.

Po predstavitvi dvanajstih projektov smo izbrali dva zmagovalna. Prvi, ki ga je za izboljševanje mikroklime v prostoru pripravil dr. Peter Nadrah iz Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG), nosi naslov Razvoj indikatorjev za bivalne prostore, za svoj prispevek Pametni premazi  - od laboratorija do komercialne uporabe (Smart coatings- from lab to commercial application) pa je enakovredno nagrado dobil dr. Peter Rodič iz Instituta Jožef Stefan.

Koristi za podjetje in za raziskovalce so večplastne. Podjetje od sodelovanja pridobi znanje, nove in sveže ideje, kar seveda zahteva veliko prilagodljivosti, obenem pa ustvarja in razvija mrežo raziskovalcev, kar družbi lahko prinaša vedno nove sinergije in rešitve.

Raziskovalci, ki delajo za potrebe industrije in jim to prinaša tudi finančne koristi, uresničujejo realne projekte ter si z referencami povečujejo ugled in prepoznavnost. Da nove inovativne ideje veljajo ne le za posamezne izdelke ali rešitve, pač pa tudi za poslovne modele, je na konferenci poudaril doc. dr. Blaž Zupan z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, ki obenem ugotavlja, da tak pristop zahteva dolgoročne povezave podjetij s centri znanja.