Od problema do rešitve- EKSTERIER

Sanacija ob poplavah in drugih izlivih vode premočenih, umazanih in poškodovanih toplotno izoliranih fasadnih površin

Obnova toplotno izoliranih fasadnih površin, ki so bile ob poplavah ali iz kakih drugih razlogov namočene z vodo in je ob tem na njih prišlo le do poškodb v obliki madežev, ne pa tudi do odstopanja in luščenja zaključnih ometov, se od običajnega obnovitvenega barvanja razlikuje predvsem v pripravi podlage. Način sanacije je odvisen tudi od vrste v fasadni toplotnoizolacijski sistem vgrajene izolacijske obloge, od vrste in intenzitete poškodb ter od tega, ali s sanacijo popravljamo zgolj nastale poškodbe ali pa z njo poskušamo doseči tako stanje, da bo ob morebitnih novih poplavah ali izlivih vode fasadi povzročena kar najmanjša možna škoda. Poseben problem predstavljajo površine, ki so bile dalj časa v stiku z vodo onesnaženo z izlitim kurilnim oljem, s fekalijami ali s strupenimi in drugimi nevarnimi snovmi. Postopek sanacije takih površin je zahteven in ga je možno določiti šele na osnovi izsledkov ogleda vsakega konkretnega objekta posebej.


Fasadne površine je potrebno najprej temeljito očistiti in presušiti. To opravimo v dveh korakih, in sicer:

• umazanijo speremo s curkom vroče vodne raztopine univerzalnih gospodinjskih čistil, pri trdovratnejših madežih si lahko pomagamo tudi z drgnjenjem z mehko krtačo; očiščene površine nato speremo s čisto vodo; dezinfekcijo površin, ki so bile v stiku z vodo onesnaženo s fekalijami opravimo v skladu z navodili pristojnih sanitarnih služb;
• v »normalnih pogojih« (T = +20 °C, RH = 65 %) je potrebno fasadne površine sušiti najmanj mesec dni, sicer ustrezno več ali manj, saj so vsi nadaljnji sanacijski posegi smiselni šele, ko njihova vlažnost pade pod 5 %.

Sledi obnovitveno barvanje, pri katerem največji problem predstavlja blokada v vodi lahko in hitro topnih snovi, ki so v zunanjih plasteh toplotno izolacijskega sistema ostale po sušenju in jih iz njih ne moremo odstraniti. Če blokada ni uspešna, se pri obnovitvenem barvanju v nanosih vodnih barv in osnovnih premazov te snovi raztopijo in zaradi migracije skozi nastajajoč barvni film običajno ponovno tvorijo madeže neodvisno od števila slojev in stopnje pokrivnosti nanešene barve.

Pri obnovitvenem barvanju postopamo na naslednji način:

• očiščene in suhe fasadne površine najprej premažemo z razredčenim JUKOLOM (JUKOL : voda = 1 : 1) ali z razredčenim JUBOSILOM G (JUBOSIL G :voda = 1:1); osnovni premaz v »normalnih pogojih« sušimo vsaj 24 ur
• sledi barvanje fasadnih površin z mikroarmirano fasadno barvo REVITALCOLOR AG ali REVITALCOLOR SILIKON (zniansirali vam ga bodo na katerikoli izmed številnih JUB-ovih niansirnih postaj JUMIX v trgovinah z barvami po vsej Sloveniji); dvoslojni nanos.

POZOR:  Opisana sanacija je primerna le za fasadne toplotnoizolacijske sisteme, v katere je vgrajena izolacija iz ekspandiranega (EPS) ali ekstrudiranega (XPS) polistirena.

Fasadni toplotnoizolacijski sistemi na mineralni volni so se z vodo najbrž prekomerni napojili, tako da se v doglednem času ne bodo posušili. Če bodo zmrznili, bo na njih zanesljivo prišlo do nepopravljivih poškodb, zato je namočen del fasade, ki običajno seže 20 cm nad mejo zalitja s poplavno vodo, najbolje takoj odstraniti in ga nadomestiti z novim na manj vpojni toplotnoizolacijski oblogi (ekspandiran ali ekstrudiran polistiren). Če je na takih fasadah podzidek fasade (˝cokel˝) izdelan iz ekstrudiranega polistirena (XPS), tega ne odstranjujemo, ampak zamenjamo le oblogo iz mineralne volne nad njim. Da bo stik novovgrajene fasadne obloge s staro raven in čim manj moteč, namočen del fasadne obloge odrežemo s krožno ali vbodno žago. Oblikujemo ga v fugo, ki jo po vgradnji zaključnega ometa na novovgrajen del fasadne obloge zapolnimo s trajnoelastičnim kitom (JUBOFLEX MS) v primernem barvnem odtenku.

Opisan sanacijski poseg žal ne zagotavlja zaščite fasade pred poškodbami pri morebitnih ponovnih poplavljanjih. Pri taki sanaciji je potrebno z ustreznim hidroizolacijskim slojem , ki se vgradi pod dekorativni omet (HIDROZOL) spodnji del fasade zaščititi pred namakanjem in urediti stik tega sloja z vertikalno izolacijo objekta pod vznožnim robom fasadne toplotnoizolacijske obloge. Ti posegi so bolj zahtevni in terjajo individualno obravnavo vsakega posameznega primera posebej.