Osnove barv

O barvah na splošno

Kamorkoli se ozremo, vidimo svet v barvah. Vsakdo izmed nas občuti barve na svoj edinstven način. Poznavanje psihologije človekovega dojemanja barv, medsebojne skladnosti barvnih odtenkov, prepoznavanje modnih odtenkov, vse to je za JUB kot proizvajalca barv bistvenega pomena.

Barva je osebno, čutno doživetje, ki ga v možganih sproži v oko vpadla svetloba. Iz
tega sledi, da je zaznava barve zahtevno dogajanje, kjer sodelujejo svetloba, objekt, oko in možgani. Fizikalno pa jih opredelimo kot elektromagnetno valovanje različnih frekvenc in valovnih dolžin.

Ljudje se zavedamo, da barve naših domov izražajo našo osebnost in naš okus, vendar nas lahko prevelika izbira barvnih odtenkov kaj hitro zmede in prestraši. Dejstvo je, da je barva najbolj prilagodljiv element v oblikovanju in estetiki našega doma. Prilagodljivost ji omogoča izbira v tisočih odtenkih, zato je lahko zadnja v vrstnem redu opremljanja prostorov, saj omogoča enostavno povezovanje in prilagajanje vseh elementov v prostoru (preproge, zavese, pohištvo itd.)

Pred odločitvijo izbire barve si je dobro odgovoriti na naslednja vprašanja:

• Kakšen je namen prostora, ki ga bomo prebarvali?
• Kdo uporablja prostor?
• Kakšna je naravna svetloba v prostoru?
• Kako bo prostor opremljen (pohištvo, stil, značilnosti…)?
• Katere barve so prisotne v sosednjih prostorih?
• Katere občutke in čustva naj prostor sporoča?

Z odgovori na zgornja vprašanja lahko sklepamo, da je barva najmočnejši posamični, dizajnerski element, s katerim razpolagamo. 

Barve lahko vpeljemo v naše življenje na več načinov.  Zato je vsekakor dobro vedeti, kako človeško oko dojema barve. V nadaljevanju bomo na kratko predstavili osnove barvne teorije, s katero lahko kasneje lažje sprejemamo odločitve.

V osnovi ločimo štiri primarne oziroma osnovne barve. To so rdeča, modra, zelena in rumena, ki so prikazane v barvnem krogu. Z mešanjem primarnih barv dobimo sekundarne barve: škrlatno, turkizno, oranžno in svetlo zeleno.

S premikanjem po barvnem krogu ločimo 3 različne harmonije: 
Enotonske harmonije so tiste, pri katerih gre za variacije ene barve v različnih intenzivnostih (temno, svetlo). Če tako harmonijo izpeljemo po vsem prostoru, utegne postati utrujajoča, pusta in nezanimiva.

Sorodne harmonije so tiste, pri katerih uporabimo barve, ki v naravnem barvnem krogu ležijo druga ob drugi. Primer so rumena, oranžna, rdeča (spekter toplih barv), zelena, zeleno modra, modra (spekter hladnih barv).

Kontrastne harmonije so tiste, kjer kombiniramo kontrastne barve oziroma tiste, ki v barvnem krogu ležijo ena nasproti druge. To so denimo kombinacije rdeče in zelene, rumeno zelene in vijoličaste, vijoličaste in rumene, oranžne in modre.

Teoretično znanje o barvah nam lahko veliko koristi pri izbiri barve, vendar je najpomembnejši dejavnik odločitev posameznika in njegove družine, ki bo živela z barvami v prostoru.